4. julij 2012

INTERVJU: Morgan Smith

Nimam rečt kaj drugega kot to, da ga sam spremljam že s časov, ko je tip ripal v kanadskih videih. Glede na njegovo znanje, konsistenco in stil, ki enostavno žari z njega, ima kljub vsej pozornosti te še vedno premalo. Je ponovno prišla varianta, da se nekoga pointervjuja prav za Pendrekovo stran in Morgan Smith, ki je pred nekaj tedni več kot zasluženo pristal v pro eliti pri Blind Skateboards, je bilo pravo ime. Kratka vprašanja in iskreni odgovori nanje sledijo v prihodnjih vrsticah. Pa prijetno prebiranje!

[Morganova prva pro deska; foto: Blind Skateboards]


MF: Hej Morgan! Nam lahko poveš par osnovnih informacij o sebi in mogoče kakšno reč, katere ne ve vsak navaden smrtnik?

MS: Živjo. Pa dajmo. Rojen in vzgojen sem bil v in okolici Toronta in Ontaria v Kanadi. Sedaj živim v centralnem delu Toronta. Mama mi je kupila prvi skejt za svoj 6. rojstni dan. Deska je bila čisto old school, na njej je bila kača. Sem super navdušen nad zdravo prehrano,  zelo rad pa raziskujem o starih stvareh kot so dinozavri in piramide.

MF: Na kaj si pomislil v trenutku, ko si prvič postavil nogo na skejt?

MS: Verjetno nisem mislil nič, verjetno sem se hotel le zapeljat. Spomnim se ninja želv, ki so skejtale in so mi bile zakon, zato sem tudi sam hotel skejtat. Imel sem željo, da se mi skejt odlepi od tal, zato sem se vozil dol z robnikov, se vozil naokrog in poskušal z olliejem na gor pa se mi je vedno zadnje podvozje zatikalo v rob pločnika, hehe.

MF: Svojega prvega normalnega skejta pa se sigurno spomniš?

MS: Se. Bil je Santa Cruz deck z grafiko nekakšne ure, super širok za takrat. Mislim, da je imel 8 inčev, sama deska je imela dolg tail in kratek nose. V bistvu je bila dila oblikovana ko riba. Imel sem ful majhna koleščka, verjetno nekje okrog 48 milimetrov. So tako mala koleščka vozili starejši modeli, ki sem jih kot mulo opazoval in so izvajali flip trike. Sem bil siguren, da mi bo to lažje pri učenju rotiranja skejta. Mislim, da sem imel na deski še plastične railse, ker nisem hotel uničit grafike, medtem, ko sem slajdal po betonskih pločnikih, haha.

[Kickflip, Barcelona; foto: Osebni arhiv]

MF: Ti je bilo kot Kanadčanu težko prodreti v Ameriko? Kako je bilo pa s sponzorji in vsemi medijskimi objavami?

MS: Pomoje sem imel srečo. Nikoli nisem šel v Ameriko dokler nisem bil polno sponzoriran. V bistvu sem šel enkrat prej v Barcelono na skejt trik in to še pred prvim odhodom v Ameriko. Blind team manager Bill Weiss je poklical celoten Blind team, da skupaj obiščejo Toronto in da se tam ekipa loti skejtanja in snemanja. Tudi sam je s Toronta in mu je vedno kul priti tja na obisk in se vrniti nazaj v USA. Sam sem takrat snemal s frendom Pasi Posti (Biggie) s katerim je tudi Weiss prijatelj in takrat enkrat me je vprašal, če bi vozil za Blind, ki trenutno snemajo video in da bi mogoče imel lahko bonus part v njem. To se mi je zdelo res noro, tudi skejtat z ekipo je bilo top in vedel sem, da se zna stvar obrnit meni v prid. Tako sem šel prvič v Kalifornijo in ga surfal na kavču Jamesa Craiga nekaj tednov. Bomba. Še enkrat hvala, James!



MF: Pred kratkim si postal pro za Blind Skateboards. Čestitke, zasluženo! Že občutiš kakšno razliko? Je kaj več pritiska?

MS: Hvala lepa, res cenim to! Ja, nekaj malega pritiska je prisotnega, ampak itak skušam delat po istem kopitu kot do sedaj – skejtat, snemat, dobivat video in foto material. Mogoče je malo pritiska na tem, ampak probavam, da se stvari dogajajo in zgodijo medtem, ko se uživa v skejtanju. Konec posameznega dneva sem vedno vesel, da lahko delam za preživetje tisto, v čemer zares uživam, zato se ne morem prav za nič sekirat in se pritoževat in imeti stresen lajf. Vem, kdaj se zabavam in počutim dobro na skejtu. Takrat je najlažje dobit material. Sicer pa bi skejtal tako ali drugače – če bi bil ali pa ne bi bil sponzoriran. To delam, tako to delam in očitno to tako pride praktično samo.

MF: Misliš, da je velika večina današnjih t.i. internet mulcev vedela že prej kdo si ali je bila zmaga v Battle at the Berrics 4 ključnega pomena za tvojo prepoznavnost?

MS: Siguren sem, da je BATB pripomogel veliko k tem, je stvar res velika, sicer pa sem imel že pred tem nekaj videopartov. Kakšni so me že prej videli, kakšni kasneje. Berrics ima kar veliko prometa, ni kaj rečt.


- Link do zmage v Battle at the Berrics IV (Morgan Smith VS PJ Ladd) - http://www.youtube.com/watch?v=LYtw8nWtR40


MF: In kako sedaj izgleda Morganovo nadaljevanje tekočega leta?

MS: Trenutno sem na spisku poškodovanih. Poškodbi se reče Retrocalceneal bursitis, kjer gre za vnetje oziroma otekanje na zadnjem delu pete v območju ahilove tetive. Nekaj časa naj bi stvar potrebovala, da se zrihta, potem pa samo še skejtanje. Delam na parih novih trikih, snema se novi Blind video in video za Bluetile Skateshop, mogoče naberem vmes še dovolj fotografij za kakšen intervju nekje. Upam tudi na kakšen trip in pogledat prijatelje, ki živijo drugje, sicer pa se bom po vsej verjetnosti najbolj zadrževal v Torontu in užival v skejtanju s frendi.

MF:  Če bi moral izbrat samo enega skejterja, ki je nate najbolj vplival, kdo bi to bil? Nekaj mi pravi, da imava istega – Ronnie Creager…

MS: Brez dvoma je Ronniejev part iz videa Menikmati en izmed teh, ki je bil zelo vpliven. V bistvu kar cel ta video. Arto ga ubije, Koston tudi. Veliko je skejterjev z vplivom, preveč jih je, da bi lahko izpostavil samo enega. Se pa spomnim, da sem bil res naspidiran, ko sem gledal Lordz video They Dont Give a Fuck About Us. Alex Carolino in Flo Marfaing sta imela nora parta. Super sem bil napaljen nad Alien Workshop videom Photosyntesis. Pappalardo, Wenning, Dill in Kalis so me na polno motivirali, prav tako cel kup lokalnih skejterjev doma v Kanadi. Grant Patterson in Dave Lapchuck sta ubijala kjerkoli sem jih srečal. Sem svojčas downloadal vse žive skate videe iz medmrežja, uporabljal sem program »Kazza«, kjer se je šeralo vse možno in tam sem naletel na Puzzle videe iz Evrope, ki so bili čisto nori. Na tak način sem dobil Coliseumov video PJ Ladds Wonderful Horrible Life in ga gledal eno noč pred spanjem. Ta video mi je bil pa čisti odklop. PJ je sfural stvari, katerih sploh dojeti nisem mogel, takšna kontrola. Počutil sem se kot takrat, ko sem prvič videl kickflip v živo. Ta part mi je dal vedet koliko potenciala še ostaja v skejtanju in učenju novih trikov. Popolna motivacija. Pravzaprav se je zame s tem partom takrat vse spremenilo. Naslednje jutro sem se zbudil in že bil praktično popolnoma pripravljen za skejtat. Ne da prej nisem bil v skejtanju, ampak PJ-jev part me je pa prav obsedel. Se mi zdi, da od tega dneva je skejtanje tista edina stvar, ki jo hočem delat. Uživancija brez konca.

MF: Top. Bi mogoče za bralce Pendrek magazina oziroma webzina še kaj povedal oziroma zaupal kakšen nasvet, ki si ga pridobil s skejtanjem?

MS: Karkoli želiš, lahko počneš/narediš (z razlogom), samo pripravljen moraš biti in stvar bo funkcionirala. Sicer pa hvala za tale intervju, počaščen sem, da si me pokontaktiral in povabil k sodelovanju in upam, da bo stvar kul izpadla.

MF: Ne skrbi, hvala tebi in srečno dalje!


- Morganov videopart z Blind videa This is Not A Test iz leta 2011 - https://vimeo.com/44900761