RECENZIJA: Blind Skateboards - Damn...

No, pa smo spet pri opisovanju nečesa. Nečesa že videnega. Pa ne da bi kritizirali trike, hell no! Le-ti so več kot samo na nivoju, ampak spet smo v "roke" dobili svežino, ki pa to nekako ni.

Ekipa Blind, ki je tokrat nanizala že svoj 6. zaporedni video, ki pa v dobi estetike nekako ni zadovoljila.
In takoj sledi vprašanje: "Se še spomnete videa Video Days iz daljnega leta 1991? Kaj pa tistega, ki nosi naslov The Blind Video, ki je izšel leta 2009?"

Nekako se mi zdi, da je več ljudi z "Da" odgovorilo na prvo vprašanje... in to je tisto, kar Bill Weiss počne že leta - nadaljuje zgodbo, kjer nekaj manjka pa ne vemo točno kaj, a občutek po prvem ogledu svežega filmčiča, trajajočega 35 minut, ki se mu reče Damn..., je ta, da gledamo nadaljevanje videa This is Not A Test, ki so ga izdali pred dvema letoma. Tokrat je pri samem snemanju pomagal mojster kamere Mike Manzoori, da je le dodal nekakšen "žmoht" vsej akciji, ki je res na višku, a spet smo pri tistem, čemur rečemo nadaljevanje.

Kevin Romar je tisti stari Kevin Romar, čigar video minute so vedno enake. Izbor trikov vemo na pamet pa čeprav so super, njegov stil je še vedno jebivetrski, kar je en sam plus, a presežka ni. Razen zadnji nollie heelflip. Wow!

Škoda, da je šefe Ronnie Creager stisnil tako malo materiala. Jasno, 39 let ima, ne dvomimo pa v dejstvo, da sigurno še kaj špara za prihodnost. Je pa vidno, da se kljub svoji starosti brez problema lahko kosa z mladci. Minute si razdeli s svežo adicijo na teamu, Codyjem McEntirem, ki je spet en tistih prediktabilnih jezdecev lesenjače na štirih kolesih, ki ga trga 100 na uro, a kaj posebno novega (spet) nismo dobili od njega.

Tudi Sewa Kroetkov je mož, pri katerem že ob sami postavitvi nog približno veš, kaj bo skobacal skupaj ta robotski tehničar, ki ponovno vrže vse mogoče kombinacije, katerim brez problema doda še tiste tanemogoče in sveže. Nollie lateflip nosemanual nollie lateflip out? Bigspin flip backside tailslide bigspin flip out?! Nerealno... kapo dol!

Spet smo pri že videnih rečeh. Sledi kanadčan Morgan Smith. Vemo, da zna tip vse. In tudi tokrat vrže vse. Težko opisat, lažje je samo gledat in občudovat perfekcijo.

Je pa mladi Yuri Facchini presenetil. To smo potiho pričakovali, saj drugega od skatepark sekanja in parih sekvenc od njega nismo videli. Zadnja 2 trika je napovedala v obliki sekvenc že revija TransWorld SkateBoarding in brez dvoma se je splačalo čakati. Mali je potencial brez vsakega dvoma!

In če smo že stokrat omenili prediktabilnost in vse kar smo že videli, nas popravi TJ Rogers. Je v prejšnjem videu stisnil switch frontside 180 čez set 20 šteng El toro in je tokrat dokazal, da nosi na/v sebi 2 različna para nog; enega tehničarskega (switch/ledgi/komboti) in drugega nabijaškega (gepi/switchi). Switch frontside 360 čez Hollywoodski set 16-ih stopnic? Se hecaš? Perfektno... in ne samo to. Poezija.

Je pa presenetil tudi Filipe Ortiz, čeprav bi bilo mogoče pa vseeno boljše, če bi bile minute TJ Rogersa zadnje. Ne gremo mimo Filipetovega backside 360 ollieja na trojnem setu stopnic, kjer zadnje čase pada vse.

Tako se video končuje, v kreditih naše strogo oko lahko opazi legendarnega Seana Sheffeya s parimi triki in prej omenjenega šefa Billa Weissa.
Lepa reč, ki pa zna tako kot kopica drugih videov končati v kmalu pozabljenem arhivu...

RECENZIJA: Cliche - Bon Voyage

Francoska banda, ki ji leta 2013 že kar težko tako rečemo, je ponovno udarila še z enim full-length videom, ki ga je tokrat poimenovala Bon Voyage. Če ne upoštevamo tour videov in remixov, gre z Bon Voyage za šesti video po vrsti, ki ga je sproducirala Cliche ekipa.

Po 15-ih letih na sceni, ko so štartali kot lokalna firmica pa do danes, ko sta v začetni postavi le še dva, jim je uspel uspešen prodor tudi čez lužo, kjer so se uspešno pridružili Dwindle distribuciji, nam tokrat ponujajo točno 50 minut trajajoč video, poln zanimivega skateboardinga, poln drugačnosti, poln tega in onega…

Uvodne minute so klasične in so napovednik, ki povejo oziroma naštejejo vsakega naskejtajočega, ki sledi, sicer pa video odpre Daniel Espinoza, ki je prav premieri tega videa postal pro. Njegovo skejtanje je vizualno najbolj sproščeno in ga lahko primerjamo z naravno mehkobo Marka Appleyarda, Antwuana Dixona in Bena Nordberga in je izredno prijetno za oko pa čeprav deluje njegov del videa kot neka reklama za avto, ki ga vozi.  

Sledita veterana na sceni JB Gillet v regular in američan Pete Eldridge v goofy položaju pa čeprav tako kot on zna to rajši počne v switch stancu. Tudi gospod Jean-Baptiste rad svoj prvotni položaj nog zamenja in se pri tem ne več mongo. Vse štima, triki tudi, razen obupno piskanje, ki ji danes (bojda) rečemo glasba. Spisek akterjev več kot uspešno dopolnjujeta Max Geronzi z najbolj stajliš switch treflipom in Paul Hart z vsemi kladivi, ki jih zaluča. Od nikjer se v video prikrade Adrien Coillard in izpade prav popolno, saj so njegovi triki dovršeni, part je kratek, gap to bluntslide in gap to noseblunt slide pa šokirata. 

Ponovno smo pri ameriški moči, saj je tokrat z nami Joey Brezinski, ki pomanualira cel kup nemogočih reči, njegov zadnji kombo pa je takšen, da ga navaden smrtnik niti v računalniški igrici ne bi skušal odpeljat. 

Kmalu pristanemo pri minutah avstralskih nog z zavidljivim popom – Andrew Brophy, kateremu se pridružijo Charles Collet, ki se z vsakim partom manj razbija, krivinar Javier Mendizabal, ki je en od dveh še aktivnih s prvotne Cliche garde in gospod s stilom, Lem Villemin, ki je pač preveč hud, da bi si v videu takšnega kova zaslužil tako malo dragocenih sekund.

Voajerji kova Cliche so pogosto na poti, kjer ustvarjajo po svoje, delajo demote, furajo turneje, dobivajo nove fene in so v vseh pogledih kreativni – tudi tokrat so izvedli tako, saj so spet (videli podobno reč že v video Bon Appetit) v video umestili montažo z evropske turneje, ki so jo pod imenom Trucker tour odfurali lansko poletje. Tam se jim ponavadi največ dogaja, največ skejta, kar je vidno tudi tukaj, kjer se jim je na poti na kratko pridružil tudi en in edini Mark Gonzales in prispeval super linijo dveh trikov, sledi pa tisto, kar je marsikdo čakal – Lucas Puig – najboljši skejter med fuzbalerji (ali obratno). Pravi športnik, ki mu idej in trikov ne zmanjka. Nollie heelflip frontside noseslide nollie backside heelflip out? Nerealno, sicer pa se mu vmes na kratko pridruži še lastnik firme Jeremie Daclin, ki je tadrugi s prej omenjene dvojke, ki fura Cliche že od začetka.

Naslednje minute, ki so odlične (in tokrat tudi poslušljive) pripadajo avstralskemu Dylanu Riederju, ki sliši na ime Sammy Winter. In če ti da respect prekmalu pokojni Lewis Marnell, kot je to videti v tej sekciji, veš, da si taprav pa čeprav sledi nekaj, kar je pričakoval malokdo – mulček na ekipi z imenom Kevin Bradley je en sam šok. Imeti pri 16-ih letih takšen stil in takšno selekcijo trikov, je neverjetno. Pop mu kljub nizki višini ne dela težav, v podlagi mu repa Tyler the Creator, mulo stisne heelflip z boljšim stilom kot Neen Williams, njegov zadnji 360 flip čez rejl pa je bolj smooth kot na sveže obrita ...

Bi marsikdo pomislil na tale opis, da se video vleče, pa se moti. Sledi namreč še Flo Mirtain, ki je postal pro slab mesec pred premiero videa in to popolnoma zasluženo. Hajfajf s strani Marca Johnsona, mešani triki na vseh ponujenih terenih in 4+4+4 backside flip z enim odrivom… kapo dol.

Za video je v celoti poskrbel Boris Proust na kameri, na kompjuterju in na skejtu, katerega opravlja boljše kot marsikdo drug. S svojimi triki odpre zadnji sekšen, kjer skejta malo morje flow rajderjev s celega sveta, medtem, ko se med njimi vrtijo zahvale vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju videa, čisto zadnja stvar, ki sledi, pa je montaža kreditov z raznimi dodatki z vseh snemanj, ki jih je ekipa dobila tekom let pridnega ustvarjanja. To je to, slika se zatemni in bon voyage!

P.S. - Pobrskajte po medmrežju za cel video, mi pa vam poleg branja ponujamo "le" ogled trailerja...

VIDEO RECENZIJA: The Deathwish Video

Verjetno najtežje pričakovan skate video tega leta, The Deathwish Video, ki je bil neštetokrat prestavljen in napovedan pa se ni zgodilo čisto nič, pa čeprav so tiskane reklame to napovedovale vsak mesec in trailerji kapljali na medmrežje drug za drugim. Za sam finiš pred svetovno premiero, kjer je ekipa Baker Boys jasno dala vedet, da tokrat ne bo prišlo do izgredov, je še sam co-šef Erik Ellington povedal, da problematik Antwuan Dixon ne bo dobil svojih težko pričakovanih minut, al jebiga... Video tako ali drugače trga!

Lahko rečemo kar končno, da je svet skateboardinga spet dobil en video, kjer ne gre za estetiko, glamur in perfekcijo, temveč gre striktno za trik-na-trik akcijo, snemano na star SD format. Ekipa, kjer se skoraj vsak predstavlja z vzdevkom, je udarna na vsakem vogalu.
Že v štartu legendarni Ice-T z Body Count pove, da se z Deathwish teamom pač ne da jebat in tako teče stvar od prve do zadnje minute. Lizard King, s polnim imenom Mike Plumb zaštarta zadevco, dolgo dobrih 47 minut, in prikaže tisto njegovo tipično šredanje, kjer kombinira kladiva in cirkusantstvo njegove oblike (saj veste o čem je govora), med katerimi sipne frontside noseslide na znano belo štango, pod katero je 16 šteng.
Furby... Furby! Ramiro Salcedo, kakor mu piše v osebni izkaznici, je pravi Mr. Perfect. Kapo dol pred vsemi flip triki, ki jih vrže čez karkoli, medtem, ko mu v podlagi ruži Snoop Dogg z legendarnim štiklcom. Nazaj smo pri Antwuanu Dixonu, katerega 2 trika opazimo ravno med Furbyjevimi minutami.
V nadaljevanju je bojda svetovna premiera požela krike z vseh strani, saj je gospod Mule, kakor mu rečejo frendi pa čeprav v videu piše Erik Ellington, vrgel najboljši part po letu 1999, ko so ga z Zero premiere Misled Youth videa odnesli dobesedno na rokah.
Neen Williams (tudi njegovo ime je oblika vzdevka; njegov OG ime je namreč Eugene) prikaže kar nam je vsem jasno - heelflipi na 100 in en način, z zadnjo nogo povsem zvito in sprednjo nekje pri čeljusti, naslednje minute pa so verjetno kar najslajše.
Luis De Los Reyes, krajše Moose, ga na Bowiejeve minute potrga tako tehničarsko kot tudi kladivarsko. Hardflip backtail varial heelflip out na ledge ni problem pa očitno tudi popoln backside 360 ollie čez hollywoodski set 16 stopnic ni nič kaj takega in tudi nollie frontside flip čez Santa Monica triple set je pis of kejk zanj. No, vsaj videti je tako izpod nog človeka s statusom amaterja in pro levelom. Samo še čakamo lahko na njegovo ime na deski, saj si ga več kot zasluži.
Ne, ni še konec. Prijatelji ga pobrusijo, med katerimi na hitro opazimo Andyja Roya, Omarja Salazarja, Geoffa Rowleya, Toma Pennyja, Garretta Hilla, Matta Mumforda, Jamieja Thomasa, nekega možakarja, ki stisne early grab backside 50-50 na rejl čez 12 stepenic, jasno pa so v akciji tudi vsi bolj pomembni Baker rajderji.
Slash, z imenom in priimkom Brian Hansen, s svojim brezdomskim izgledom jasno pokaže, da mu življenje na cesti ni tuje in da mu je kristalno jasno, da se živi samo enkrat (YOLO pa ta šit). Zadnji trik je enostavno nor, med njegovimi triki pa se vmes prikradejo Frecks, Riley Hawk, Figgy in Sammy Baca.
Še enkrat je v dvorani (bojda) zavreščalo, saj so na vrsti minute še enega šefa Deathwish firme - Jim Greco. En sam respect za tega možakarja, ki je od svojih divjih let in heroina prijadral tako daleč, da je štartal firmo in se striktno posvetil skateboardingu in ga popeljal na nek drugi nivo, kjer v veliki večini odmevajo kombinacije darkslajdov, en izmed njih pa part tudi zaključi. In to v switch stancu! In to na handrail! In to odpeljano v perfekcijo! Ne pozabit na njegove popolne nollie backside flipe in kombinirane backside 360 ollieje in še marsičesa, nikakor pa ne pozabit na legende Slayer, ki koljejo medtem, ko se sam ne pusti motit padcem in bebavim mimoidočim glavam.
Pa še tisto, kar je marsikdo čakal, medtem, ko je prebiral novice internetne in ogledoval slike in opevanje večera, ko je Jon Dickson tako zasluženo postal pro. Ja, kaj rečt drugega kot noro... in če vam ni zadostovalo kar ste (oz. boste) videli v naslednjih minutah, počakajte do zadnjega ollieja in vseh razbijancij, ki so davek na to, kar je gospod Dickson, ki se je poleti leta 2011 z zlomljeno desko sprehajal po Ljubljani, dal skozi, da si je prislužil svoje ime in priimek natisnjeno na desko - zasluženo!
Še krediti nas čakajo, ki so tisto, kar kamera ujame med dnevnimi dogajanji na ulici, za glasbeno podlago pa sta tokrat poskrbela kar Figgy (Justin Figueroa) in Slash s pomočjo kitare, izmišljenega besedila, kakšnega zelenega zvitka, blablabla... BOMBA!

RECENZIJA: TransWorld SkateBoarding - Perpetual Motion

Ponovno je duo snemalcev in montažerjev, ki ustvarja pod okriljem TransWorldove hiše, pripravil pravi masterpiece. Chris Thiessen in Jon Holland sta na kup zbombala mešano šesterico, si za njih vzela slabo letno dni časa, da so skupaj obkrožili svet oziroma vsaj del njega, med katerimi je bil na zemljevidu poleg Amerike označen še Berlin, marmornata Japonska, nepogrešljiva Barcelona ter se po koncu zaprla v montažne studije in skejterskemu svetu pričarala 38 minut trajajoč video z naslovom Perpetual Motion.

Ja, gre kar za pravilno ime, saj je le-ta poln umirjene glasbe, ki se vrti v podlagi. Grateful Dead, The Temptations in Yeah Yeah Yeahs je le del teh, katerih toni se slišijo med akcijo ekipe, katero sestavljajo mega izobraženi switch backside mojster Walker Ryan, vedno zabavni Jimmy Carlin, ki s temi minutami le še nadaljuje svoj znani, pozitivni cikel norčavosti in zavidljive kontrole na skejtu, Tom Remillard povozi vse možne betonske krivine in da jasno vedet, da mu je park na Washington Streetu (San Diego) domače okolje. Nič bat, tudi na streetu se še kako dobro znajde.

Po vseh "wow-ih", ki jih izreče posameznik med ogledovanjem, je čas še za kakšen "wow" več. Za naše razmere še kar underground možak Josh Matthews povozi zanimive ulične terene, Silas Baxter-Neal stisne par nemogočih (50-50 gap to 50-50, uadafak?!), Julian Davidson je že nekaj let neustavljiv, nikakor pa ne gremo mimo sekcije prijateljev, ki se pojavi nekje na sredini videa, kjer nas med vso svetovno elito presenetijo pojave kova Tosh Townend, Gino Ianucci, Darrell Stanton, Albert Nyberg, Javier Sarmiento in še cel kup drugih aktualnih imen (npr. Nyjah Huston, Sean Malto, Jamie Thomas, Ben Raybourn, Wes Kremer, etc...).

Še en odličen video TWS škvadre, že 25. po vrsti, ki pa bo v tem morju videov, ki se valijo na trg dandanes, po vsej verjetnosti po enem oziroma dveh ogledil postal še en tistih, ki bo pristal v video arhivu med ostalimi videi... sicer pa odlično delo in super filmčič s pravo dozo energije in kreative!

VIDEORECENZIJA: CREATURE Skateboards - CSFU

Le kaj so nam pošasti obarvane črno-zeleno iz NHS distribucije pripravile tokrat?

Nič drugega kot tisto pravo porcijo pravega šredanja vseh terenov, ki jih je mogoče najti na našem planetu. Pa naj gre za bmxerske dirt jumpe, najbolj zajebane krivine, naravne ali pa narejene v ta namen, dolge/kratke štange/štenge - ni ovir za Creature team!

 Se pa v videu, ki nosi naslov CSFU, katerega verjetno ni potrebno nikomur razlagat kaj pomeni, kombinira SD in HD tehnika in se marsikdaj kamera preveč trese, ampak to za takšen kaliber kakršna je ekipa Creature sploh ni pomembno, ampak roko na srce, ekipa je velika in je 54 minut dolg video kar malo naporen za pogledat v enem kosu, se pa brez dvoma splača potrpet do zadnjega parta, ki je brez dvoma presežek in se mu reče David Gravette!

Naskejtajoči: Taylor Bingaman, Adrian Mallory, Willis Kimbel, Sean Conover, Scissors (Adam Effertz), Truman Hooker, Sam Hitz, Silent Mike, Devin Appelo, Stu Graham, Ryan Reyes, Al Partanen, Darren Navarrette in David Gravette. 

FOTO: NEVERENDINGSTORY tour no.10 - Milano (Day 4)

 

FOTO: NEVERENDINGSTORY tour no.10 - Milano (Day 3)

 

FOTO: NEVERENDINGSTORY tour no.10 - Milano (Day 2)

FOTO: NEVERENDINGSTORY tour no.10 - Milano (Day 1)

RECENZIJA: Waiting For Lightning

Kar malo težko je verjeti, da je trajalo več kot 1 mesec, da se je dokumentarec o neuničljivemu Dannyju Wayu na medmrežju končno pojavil tudi v nekakšni zastonjski obliki. A sedaj ga imamo in nad njim je verjetno prav vsak posameznik več kot navdušen. Kaj navdušen, šokiran!

Dobro uro in pol trajajoč dokumentarni film, ki govori o Dannyju, njegovem bratu Damonu, mami, očetu, očimu, Miku Ternaskyju, tragičnim izgubam praktično vseh bližnjih, razvoju Dannyja samega, vseh večjih podvigih, nenormalnih poškodbah in neustavljivi želji po še... neverjetno!

Pobrskajte po internetu, privoščite si svojih 96 minut za ogled filma Waiting for Lightning in se čudite moči tega super-človeka!

FOTO: NEVERENDINGSTORY continues...

Dvodnevni tourček, destinacija hrvaška obala, kombi za 6 ljudi zmore prevažati tudi osmerico... 

Dnevi so kratki, prekratki, tla so vlažna in ponekod ovirajo rolkarijo, je pa sonček, družba, atmosfera in video se počasi bliža... FUN FUN!

[Ko greš na Hrvaško brez osebnega dokumenta...]

[Jebeš skejt tool, če maš v žepu lahko kombinirke in papagajke]

 [Standard]

 [Grunge Is Not Dead]

 [Love Park]

 ["Kerab bla dele klele z mano?" - Bizi]

 [K na morju]

[D Stens]