Verjetno najtežje pričakovan skate video tega leta, The Deathwish Video, ki je bil neštetokrat prestavljen in napovedan pa se ni zgodilo čisto nič, pa čeprav so tiskane reklame to napovedovale vsak mesec in trailerji kapljali na medmrežje drug za drugim. Za sam finiš pred svetovno premiero, kjer je ekipa Baker Boys jasno dala vedet, da tokrat ne bo prišlo do izgredov, je še sam co-šef Erik Ellington povedal, da problematik Antwuan Dixon ne bo dobil svojih težko pričakovanih minut, al jebiga... Video tako ali drugače trga!
Lahko rečemo kar končno, da je svet skateboardinga spet dobil en video, kjer ne gre za estetiko, glamur in perfekcijo, temveč gre striktno za trik-na-trik akcijo, snemano na star SD format. Ekipa, kjer se skoraj vsak predstavlja z vzdevkom, je udarna na vsakem vogalu.
Že v štartu legendarni Ice-T z Body Count pove, da se z Deathwish teamom pač ne da jebat in tako teče stvar od prve do zadnje minute. Lizard King, s polnim imenom Mike Plumb zaštarta zadevco, dolgo dobrih 47 minut, in prikaže tisto njegovo tipično šredanje, kjer kombinira kladiva in cirkusantstvo njegove oblike (saj veste o čem je govora), med katerimi sipne frontside noseslide na znano belo štango, pod katero je 16 šteng.
Furby... Furby! Ramiro Salcedo, kakor mu piše v osebni izkaznici, je pravi Mr. Perfect. Kapo dol pred vsemi flip triki, ki jih vrže čez karkoli, medtem, ko mu v podlagi ruži Snoop Dogg z legendarnim štiklcom. Nazaj smo pri Antwuanu Dixonu, katerega 2 trika opazimo ravno med Furbyjevimi minutami.
V nadaljevanju je bojda svetovna premiera požela krike z vseh strani, saj je gospod Mule, kakor mu rečejo frendi pa čeprav v videu piše Erik Ellington, vrgel najboljši part po letu 1999, ko so ga z Zero premiere Misled Youth videa odnesli dobesedno na rokah.
Neen Williams (tudi njegovo ime je oblika vzdevka; njegov OG ime je namreč Eugene) prikaže kar nam je vsem jasno - heelflipi na 100 in en način, z zadnjo nogo povsem zvito in sprednjo nekje pri čeljusti, naslednje minute pa so verjetno kar najslajše.
Luis De Los Reyes, krajše Moose, ga na Bowiejeve minute potrga tako tehničarsko kot tudi kladivarsko. Hardflip backtail varial heelflip out na ledge ni problem pa očitno tudi popoln backside 360 ollie čez hollywoodski set 16 stopnic ni nič kaj takega in tudi nollie frontside flip čez Santa Monica triple set je pis of kejk zanj. No, vsaj videti je tako izpod nog človeka s statusom amaterja in pro levelom. Samo še čakamo lahko na njegovo ime na deski, saj si ga več kot zasluži.
Ne, ni še konec. Prijatelji ga pobrusijo, med katerimi na hitro opazimo Andyja Roya, Omarja Salazarja, Geoffa Rowleya, Toma Pennyja, Garretta Hilla, Matta Mumforda, Jamieja Thomasa, nekega možakarja, ki stisne early grab backside 50-50 na rejl čez 12 stepenic, jasno pa so v akciji tudi vsi bolj pomembni Baker rajderji.
Slash, z imenom in priimkom Brian Hansen, s svojim brezdomskim izgledom jasno pokaže, da mu življenje na cesti ni tuje in da mu je kristalno jasno, da se živi samo enkrat (YOLO pa ta šit). Zadnji trik je enostavno nor, med njegovimi triki pa se vmes prikradejo Frecks, Riley Hawk, Figgy in Sammy Baca.
Še enkrat je v dvorani (bojda) zavreščalo, saj so na vrsti minute še enega šefa Deathwish firme - Jim Greco. En sam respect za tega možakarja, ki je od svojih divjih let in heroina prijadral tako daleč, da je štartal firmo in se striktno posvetil skateboardingu in ga popeljal na nek drugi nivo, kjer v veliki večini odmevajo kombinacije darkslajdov, en izmed njih pa part tudi zaključi. In to v switch stancu! In to na handrail! In to odpeljano v perfekcijo! Ne pozabit na njegove popolne nollie backside flipe in kombinirane backside 360 ollieje in še marsičesa, nikakor pa ne pozabit na legende Slayer, ki koljejo medtem, ko se sam ne pusti motit padcem in bebavim mimoidočim glavam.
Pa še tisto, kar je marsikdo čakal, medtem, ko je prebiral novice internetne in ogledoval slike in opevanje večera, ko je Jon Dickson tako zasluženo postal pro. Ja, kaj rečt drugega kot noro... in če vam ni zadostovalo kar ste (oz. boste) videli v naslednjih minutah, počakajte do zadnjega ollieja in vseh razbijancij, ki so davek na to, kar je gospod Dickson, ki se je poleti leta 2011 z zlomljeno desko sprehajal po Ljubljani, dal skozi, da si je prislužil svoje ime in priimek natisnjeno na desko - zasluženo!
Še krediti nas čakajo, ki so tisto, kar kamera ujame med dnevnimi dogajanji na ulici, za glasbeno podlago pa sta tokrat poskrbela kar Figgy (Justin Figueroa) in Slash s pomočjo kitare, izmišljenega besedila, kakšnega zelenega zvitka, blablabla... BOMBA!
