RECENZIJA: Blind Skateboards - Damn...

No, pa smo spet pri opisovanju nečesa. Nečesa že videnega. Pa ne da bi kritizirali trike, hell no! Le-ti so več kot samo na nivoju, ampak spet smo v "roke" dobili svežino, ki pa to nekako ni.

Ekipa Blind, ki je tokrat nanizala že svoj 6. zaporedni video, ki pa v dobi estetike nekako ni zadovoljila.
In takoj sledi vprašanje: "Se še spomnete videa Video Days iz daljnega leta 1991? Kaj pa tistega, ki nosi naslov The Blind Video, ki je izšel leta 2009?"

Nekako se mi zdi, da je več ljudi z "Da" odgovorilo na prvo vprašanje... in to je tisto, kar Bill Weiss počne že leta - nadaljuje zgodbo, kjer nekaj manjka pa ne vemo točno kaj, a občutek po prvem ogledu svežega filmčiča, trajajočega 35 minut, ki se mu reče Damn..., je ta, da gledamo nadaljevanje videa This is Not A Test, ki so ga izdali pred dvema letoma. Tokrat je pri samem snemanju pomagal mojster kamere Mike Manzoori, da je le dodal nekakšen "žmoht" vsej akciji, ki je res na višku, a spet smo pri tistem, čemur rečemo nadaljevanje.

Kevin Romar je tisti stari Kevin Romar, čigar video minute so vedno enake. Izbor trikov vemo na pamet pa čeprav so super, njegov stil je še vedno jebivetrski, kar je en sam plus, a presežka ni. Razen zadnji nollie heelflip. Wow!

Škoda, da je šefe Ronnie Creager stisnil tako malo materiala. Jasno, 39 let ima, ne dvomimo pa v dejstvo, da sigurno še kaj špara za prihodnost. Je pa vidno, da se kljub svoji starosti brez problema lahko kosa z mladci. Minute si razdeli s svežo adicijo na teamu, Codyjem McEntirem, ki je spet en tistih prediktabilnih jezdecev lesenjače na štirih kolesih, ki ga trga 100 na uro, a kaj posebno novega (spet) nismo dobili od njega.

Tudi Sewa Kroetkov je mož, pri katerem že ob sami postavitvi nog približno veš, kaj bo skobacal skupaj ta robotski tehničar, ki ponovno vrže vse mogoče kombinacije, katerim brez problema doda še tiste tanemogoče in sveže. Nollie lateflip nosemanual nollie lateflip out? Bigspin flip backside tailslide bigspin flip out?! Nerealno... kapo dol!

Spet smo pri že videnih rečeh. Sledi kanadčan Morgan Smith. Vemo, da zna tip vse. In tudi tokrat vrže vse. Težko opisat, lažje je samo gledat in občudovat perfekcijo.

Je pa mladi Yuri Facchini presenetil. To smo potiho pričakovali, saj drugega od skatepark sekanja in parih sekvenc od njega nismo videli. Zadnja 2 trika je napovedala v obliki sekvenc že revija TransWorld SkateBoarding in brez dvoma se je splačalo čakati. Mali je potencial brez vsakega dvoma!

In če smo že stokrat omenili prediktabilnost in vse kar smo že videli, nas popravi TJ Rogers. Je v prejšnjem videu stisnil switch frontside 180 čez set 20 šteng El toro in je tokrat dokazal, da nosi na/v sebi 2 različna para nog; enega tehničarskega (switch/ledgi/komboti) in drugega nabijaškega (gepi/switchi). Switch frontside 360 čez Hollywoodski set 16-ih stopnic? Se hecaš? Perfektno... in ne samo to. Poezija.

Je pa presenetil tudi Filipe Ortiz, čeprav bi bilo mogoče pa vseeno boljše, če bi bile minute TJ Rogersa zadnje. Ne gremo mimo Filipetovega backside 360 ollieja na trojnem setu stopnic, kjer zadnje čase pada vse.

Tako se video končuje, v kreditih naše strogo oko lahko opazi legendarnega Seana Sheffeya s parimi triki in prej omenjenega šefa Billa Weissa.
Lepa reč, ki pa zna tako kot kopica drugih videov končati v kmalu pozabljenem arhivu...

RECENZIJA: Cliche - Bon Voyage

Francoska banda, ki ji leta 2013 že kar težko tako rečemo, je ponovno udarila še z enim full-length videom, ki ga je tokrat poimenovala Bon Voyage. Če ne upoštevamo tour videov in remixov, gre z Bon Voyage za šesti video po vrsti, ki ga je sproducirala Cliche ekipa.

Po 15-ih letih na sceni, ko so štartali kot lokalna firmica pa do danes, ko sta v začetni postavi le še dva, jim je uspel uspešen prodor tudi čez lužo, kjer so se uspešno pridružili Dwindle distribuciji, nam tokrat ponujajo točno 50 minut trajajoč video, poln zanimivega skateboardinga, poln drugačnosti, poln tega in onega…

Uvodne minute so klasične in so napovednik, ki povejo oziroma naštejejo vsakega naskejtajočega, ki sledi, sicer pa video odpre Daniel Espinoza, ki je prav premieri tega videa postal pro. Njegovo skejtanje je vizualno najbolj sproščeno in ga lahko primerjamo z naravno mehkobo Marka Appleyarda, Antwuana Dixona in Bena Nordberga in je izredno prijetno za oko pa čeprav deluje njegov del videa kot neka reklama za avto, ki ga vozi.  

Sledita veterana na sceni JB Gillet v regular in američan Pete Eldridge v goofy položaju pa čeprav tako kot on zna to rajši počne v switch stancu. Tudi gospod Jean-Baptiste rad svoj prvotni položaj nog zamenja in se pri tem ne več mongo. Vse štima, triki tudi, razen obupno piskanje, ki ji danes (bojda) rečemo glasba. Spisek akterjev več kot uspešno dopolnjujeta Max Geronzi z najbolj stajliš switch treflipom in Paul Hart z vsemi kladivi, ki jih zaluča. Od nikjer se v video prikrade Adrien Coillard in izpade prav popolno, saj so njegovi triki dovršeni, part je kratek, gap to bluntslide in gap to noseblunt slide pa šokirata. 

Ponovno smo pri ameriški moči, saj je tokrat z nami Joey Brezinski, ki pomanualira cel kup nemogočih reči, njegov zadnji kombo pa je takšen, da ga navaden smrtnik niti v računalniški igrici ne bi skušal odpeljat. 

Kmalu pristanemo pri minutah avstralskih nog z zavidljivim popom – Andrew Brophy, kateremu se pridružijo Charles Collet, ki se z vsakim partom manj razbija, krivinar Javier Mendizabal, ki je en od dveh še aktivnih s prvotne Cliche garde in gospod s stilom, Lem Villemin, ki je pač preveč hud, da bi si v videu takšnega kova zaslužil tako malo dragocenih sekund.

Voajerji kova Cliche so pogosto na poti, kjer ustvarjajo po svoje, delajo demote, furajo turneje, dobivajo nove fene in so v vseh pogledih kreativni – tudi tokrat so izvedli tako, saj so spet (videli podobno reč že v video Bon Appetit) v video umestili montažo z evropske turneje, ki so jo pod imenom Trucker tour odfurali lansko poletje. Tam se jim ponavadi največ dogaja, največ skejta, kar je vidno tudi tukaj, kjer se jim je na poti na kratko pridružil tudi en in edini Mark Gonzales in prispeval super linijo dveh trikov, sledi pa tisto, kar je marsikdo čakal – Lucas Puig – najboljši skejter med fuzbalerji (ali obratno). Pravi športnik, ki mu idej in trikov ne zmanjka. Nollie heelflip frontside noseslide nollie backside heelflip out? Nerealno, sicer pa se mu vmes na kratko pridruži še lastnik firme Jeremie Daclin, ki je tadrugi s prej omenjene dvojke, ki fura Cliche že od začetka.

Naslednje minute, ki so odlične (in tokrat tudi poslušljive) pripadajo avstralskemu Dylanu Riederju, ki sliši na ime Sammy Winter. In če ti da respect prekmalu pokojni Lewis Marnell, kot je to videti v tej sekciji, veš, da si taprav pa čeprav sledi nekaj, kar je pričakoval malokdo – mulček na ekipi z imenom Kevin Bradley je en sam šok. Imeti pri 16-ih letih takšen stil in takšno selekcijo trikov, je neverjetno. Pop mu kljub nizki višini ne dela težav, v podlagi mu repa Tyler the Creator, mulo stisne heelflip z boljšim stilom kot Neen Williams, njegov zadnji 360 flip čez rejl pa je bolj smooth kot na sveže obrita ...

Bi marsikdo pomislil na tale opis, da se video vleče, pa se moti. Sledi namreč še Flo Mirtain, ki je postal pro slab mesec pred premiero videa in to popolnoma zasluženo. Hajfajf s strani Marca Johnsona, mešani triki na vseh ponujenih terenih in 4+4+4 backside flip z enim odrivom… kapo dol.

Za video je v celoti poskrbel Boris Proust na kameri, na kompjuterju in na skejtu, katerega opravlja boljše kot marsikdo drug. S svojimi triki odpre zadnji sekšen, kjer skejta malo morje flow rajderjev s celega sveta, medtem, ko se med njimi vrtijo zahvale vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju videa, čisto zadnja stvar, ki sledi, pa je montaža kreditov z raznimi dodatki z vseh snemanj, ki jih je ekipa dobila tekom let pridnega ustvarjanja. To je to, slika se zatemni in bon voyage!

P.S. - Pobrskajte po medmrežju za cel video, mi pa vam poleg branja ponujamo "le" ogled trailerja...